pravijo, da je največja dragocenost, ki jo lahko nekomu podarimo, čas. Zatorej vam želim, da v prihajajočem letu poklanjate največ časa svojim najbližjim ter ustvarjate neponovljive trenutke, polne sreče, radosti in čarobnosti.
Čas je tisti, ki vedno prehitro teče in se hkrati nikoli ne vrača. Velikokrat si ga želimo ustaviti, čeprav dobro vemo, da je nemogoče. Lahko pa ustvarjamo trenutke, ki se jih bomo vedno spominjali, in zremo v prihodnost ter uživamo v sedanjosti. Sedanjost je edina, ki jo lahko spreminjamo in si jo hkrati ustvarjamo nepozabno.
Želim vam obilo čarobnih, nepozabnih trenutkov, trenutkov, ko boste odložili telefone, odpovedali nepomembne zadeve in si vzeli čas, da prisluhnete, da spet poiščete otroke v sebi, da spet vidite tisto, kar morate gledati s srcem.
Naj bo novo leto čas, ko boste uresničili sanje in naj bo sleherni dan poln veselja, sreče, zadovoljstva ter notranjega miru. Naj bo vsak dan priložnost, da zgradite prijateljstvo in da z drobnimi pozornostmi nekomu polepšate dan, saj veste, prijazna beseda nič ne stane, pa vendar lahko nekomu polepša dan. Bodite vselej strpni in razumevajoči, saj nikoli ne veste, kakšna bremena nosijo ljudje s seboj. Poskusite prispevati k harmoniji, razdajajte ljubezen, veliko se smejte, bodite norčavi in zlasti uživajte življenje. Pravo bogastvo se skriva v drobnih stvareh in zares bogat je tisti, ki mu otrok priteče v naročje, tudi kadar so njegove roke prazne.
Želim vam čarobne praznike ter veliko nepozabnih trenutkov z najdražjimi.
Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je osveščati ljudi o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, osveščanje o lokalno pridelanih živilih, seznanjanje o pomembnosti domačega kmetijstva in čebelarstva.
Pobudo zanj je dala Čebelarska zveza Slovenije s sloganom: »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih.« Akcija je obrodila sadove in Tradicionalni slovenski zajtrk je postal projekt stalnica, ki je vsako leto meseca novembra vpeljan v vrtce in šole.
V skupini Pedenjped smo se na temo Tradicionalni slovenski zajtrk ves teden pogovarjali o zdravem prehranjevanju in izvajali v ta namen različne aktivnosti. V petek, 18. novembra smo Tradicionalni slovenski zajtrk tudi praznično obeležili.
Aktivnosti na temo zdravega prehranjevanja:
1. Pogovor o koristnosti uživanja sadja in zelenjave za naše telo
Pogovarjali smo se o različnih vrstah sadja in zelenjave ter o njihovemu pomenu za naše zdravje. Ugotovili smo, da imata sadje in zelenjava veliko vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k temu, da ostanemo zdravi in vitalni. Željeno je, da pojemo čim več lokalno pridelanih živil, saj domači pridelki hitreje prispejo do trgovine, so bolj sveži, so brez konzervansov in posledično tega tudi bolj zdravi.
Med pogovorom o sadju in njegovih koristnih učinkih sem otroke spomnila na star slovenski pregovor, ki pravi: »Eno jabolko na dan odžene vsakega zdravnika vstran.« Jabolko je namreč že od nekdaj pri otrocih najbolj priljubljeno sadje in je v preteklosti marsikdaj nadomeščalo sladico, njegova čudežna moč pa je bila opevana že v mnogih pravljicah. Spomnimo se samo Sneguljčice, ki se ni mogla upreti sočnemu rdečemu sadežu, ali bolnega očeta, ki je svoje tri sinove poslal iskat Zdravilno jabolko za svojo ozdravitev.
Na temo sadja in zelenjave smo si pripravili še sadno solato, sadje in zelenjavo pa smo tudi kaširali.
K nam smo povabili prababico dečka, ki je v naši skupini. Pripovedovala nam je o življenju nekoč. Najbolj so mi ostale v spominu njene besede, ko je dejala: »Če najdeš kruh, poberi ga in poljubi ga.« Povedala je, da so v njenih časih veliko bolj spoštovali kruh kakor danes in da ga je znala speči že kot 13-letna deklica. Z njeno pomočjo smo si spekli žemljice in prav slastne so bile. Obiskali smo še Pekarno Sonce, kjer smo si ogledali različne vrste pekovskih izdelkov in se pogostili z rogljički.
4. Obisk čebelarja
Na naše povabilo se je odzval tudi čebelar, ki je prišel k nam v vrtec. Povedal nam je nekaj zanimivosti o čebelah in koliko truda je potrebno, da pride med na našo mizo. Otroci so med z veseljem okušali in se med seboj pogovarjali o tem, kateri jim je bolj všeč – akacijev, cvetlični, lipov, gozdni, kostanjev … Vsi pa so se strinjali, da so bili medenjaki odlični. Otroci, ki so bili še polni prijetnih vtisov, so ob odhodu v igralnico prepevali pesem Čebelar, si sladko oblizovali prste in si še sami ustvarili svoj panj s čebelicami.
5. Obisk muzeja NOB – delavnica Čez stari trgovski pult
Ko smo prestopili prag muzeja, smo se vrnili v stare čase, ko so trgovci še tehtali moko in sladkor na starih tehtnicah, kupci pa plačevali s starimi kovanci in bankovci imenovani dinarji. Spoznali smo izdelke, ki so nastajali nekoč v mariborskih tovarnah – prašek Mixal, Zlatorogovo terpentinsko milo, Podravkina marmelada … Včasih niso poznali plastičnih vrečk, blago so dali v kovinske posode ali v vrečke iz blaga, ki so jih prinesli kupci od doma.
6. Izlet na Kmetijo Hecl
V vrtcu smo se veliko pogovarjali o tem, kako nastane mleko in mlečni izdelki. Najboljše se otroci naučijo iz neposrednih izkušenj, zato smo se odpravili na vlak in obiskali Kmetijo Hecl.
7. Tradicionalni slovenski zajtrk
Za tradicionalni slovenski zajtrk smo si pogrnili mize z belimi in modrimi prti. Vsak otrok si je naredil svoj pogrinjek, ki je bil rumene barve, na njem pa so bile narisane čebelice. Ob siju svečk smo z veseljem jedli okusen domač kruh, z maslom in medom, pili mleko in se na koncu posladkali še z jabolki. Ves čas zajtrka nas je spremljala pesem Čebelar. Otroci si jo prepevajo še sedaj, saj jim je zelo prirasla k srcu.
Ker smo Pedenjpedi zelo radovedni in znanja željni se bomo spomladi z avtobusom odpeljali še na kmetijo Skok, kjer bomo raziskovali, od kod prihajajo jabolka in drugo sadje.
Lepo vas pozdravljajo tradicionalno razpoloženi Pedenjpedi z Darjo, Ksenijo in Barbaro.
V ponedeljek, 14. 11. 2022, sta nas obiskala gospod Maks Selinšek, otroci so ga spoznali kot čebelarja Maksa, in gospa Suzana Selinšek Zdravkovič.
V jutranjem krogu smo z otroki govorili o medu, od kod prihaja in kdo ga nabira.
Obiska g. Maksa in ga. Suzane smo se razveselile kar tri igralnice, in sicer Maček Muri, Mali princ in Pedenjped. Pričakala sta nas v telovadnici vrtca na Tomšičevi.
S seboj sta imela veliko stvari, ki so pritegnile naše poglede. Prinesla sta lesen panj, ki je imel v notranjosti satnike, narisano satovje in čebele, različne vrste medu in oblačila čebelarjev, s katerimi se zavarujejo pred piki. Po predstavitvi panja in dela čebelic smo lahko poskusili različne vrste medu: lipov, smrekov, kostanjev, gozdni, kremni, cvetlični in akacijev med.
Po sladki degustaciji je sledila predstavitev čebelarjevih oblačil. Za predstavitev sta se javila dva otroka, deček in deklica, in nam predstavila osnove.
Spoznali smo, da je oprema nujna pri stiku s čebelami v čebelnjaku, prav tako pa, da nam čebela ne bo naredila ničesar, če smo mirni in ne »mahamo« z rokami po zraku.
G. Maksu in ga. Suzani se zahvaljujemo za prijaznost in lepo preživet dan.
Otrokovo življenje je polno matematičnih izkušenj, otroci razvijajo matematično mišljenje ter doživljajo matematiko kot prijetno izkušnjo. Otrok matematiko uporablja pri igri, skozi igro in jo tako spoznava kot nekaj pozitivnega, prijetnega. In tako smo se v ponedeljek, 21. novembra 2022, naša skupina Mačje mesto odzvali povabilu Prve gimnazije Maribor, da skupaj z dijaki 2. e oddelka pri matematiki raziskujemo različne poliedre, geometrijska telesa, ki jih omejujejo pravilni liki. V mešanih skupinah so otroci in dijaki reševali sprva preproste poliedre, potem pa tudi precej bolj kompleksne (četverec – tetraeder, kocka, osmerec – oktaeder, dvanajsterec – dodekaeder, dvajseterec – ikozaeder, prisekani dvajseterec, odsekana kocka…). Otroci so s pomočjo gradnikov kompleta izobraževalne igrače Polydron sestavljali poliedre, dijaki pa so preštevali robove, ploskve in oglišča ter določali konfiguracijo oglišč. Z znanjem sestavljanja poliedrov so otroci navdušili gostitelje. Bili so presenečeni nad njihovim razmišljanjem in predvsem sodelovanjem, ki so ga otroci pokazali pri sestavljanju poliedrov. Eden izmed komentarjev dijakov se je glasil: »Ko sem jaz hodil v vrtec nisem vedel kaj je kocka, kaj šele da bi jo znal sestaviti.«
Mame so osebe, na katere se lahko venomer zanesemo, in so tiste, ki hodijo na večino delavnic in treningov, organiziranih za otroke. Roko na srce, če kaj potrebujemo, rečemo prav mamam, saj vemo, da so nam vedno pripravljene pomagati.
Očetje so mojstri, znajo popravljati polomljene stvari, sestavljati in graditi hiše, zamenjati žarnico, popraviti avtomobile in zamenjati gume. Kar se pa tiče delavnic in dela z otroki, pa se nam zgodi, da jih lahko hitro prezremo. Prav zaradi tega, smo se delavke enote Košaki odločile, da bomo mame vsaj za dve uri razbremenile in dale možnost očetom.
7. novembra smo delavke iz skupin Sapramiške in Zvezdice Zaspanke organizirale delavnico z naslovom: DELAVNICA MOJSTRA MIHE, namenjena je bila OČETOM. Cilj delavnice je bil, da oče skupaj s svojim otrokom izdela ptičjo hišico. Nekaj materiala je priskrbel vrtec, a očetje so prišli dobro pripravljeni. Zavihali so rokave in v roku ene ure smo imeli prve hišice že narejene. Seveda, saj so tudi otroci zelo pomagali. Bili so pridni kot očetje: sodelovali so pri načrtovanju, zabijali žeblje, risali in pisali na ptičje hišice, brusili les in še bi lahko naštevali.
Nekateri otroci so narejene ptičje hišice pustili v vrtcu in te bodo ponosno krasile naše igrišče, kar je pa najbolj pomembno – pozimi bomo skrbeli, da bo v njih vedno hrana za ptice.
Hvala očetom, da so se udeležili delavnice in hvala, za podarjene hišice.
Dan slovenske hrane obeležujemo tretji petek v mesecu novembru. Slovenski tradicionalni zajtrk je sestavljen iz mleka, kruha, masla, medu in jabolk. Pomembno je, da so vsa živila slovenskega izvora, saj s tem izkazujemo podporo slovenskim lokalnim pridelovalcem in poudarimo pomen kmetijstva in čebelarstva.
Priprave na ta poseben dan smo v naši skupini začeli že v začetku novembra. V jutranjem krogu si je vsak otrok izbral poljubno fotografijo na to temo in naloga je bila, da opiše, kaj je na njej. Naslednjič smo fotografije razvrščali po skupinah: mleko in mlečni izdelki, sadovnjak in jabolka, žita in kruh, čebele in med. S pomočjo tega smo spoznali, kako nastane posamezno živilo. Napisali smo naslov in naredili veliki miselni vzorec, ki smo ga nalepili na vidno in dobro dostopno mesto v igralnici, da si lahko otroci fotografije ogledujejo kadar koli.
Govedorejsko društvo Slovenske gorice Lenart je vrtcu posodilo kravo, ki smo jo poimenovali Berta. Skupaj z otroki smo ugotavljali, kaj krave jedo, pijejo in kaj nam dajejo. Prišli smo do spoznanja, da imajo krave najraje travo, seno in »šrot« - zmleto koruzo, da pijejo vodo in nam dajo mleko. Nato smo pripravili razstavo v garderobi vrtca.
Zbirali smo odpadno embalažo mlečnih izdelkov, s katerimi smo se igrali in pripravljali drugi del razstave. Vsak otrok je tudi narisal, kaj spada v slovenski tradicionalni zajtrk.
V petek, 18. 11., smo pa Slovenski tradicionalni zajtk, s sloganom Zajtrk z mlekom – super dan!, le obeležili. Zjutraj smo si pripravili in okrasili mizo ter naredili pogrinjke. Vzeli smo si čas, ponovili, kar smo si zapomnili ter pojedli zajtrk. V jutranjem krogu smo si ogledali poučen posnetek Slovenski tradicionalni zajtrk, ki ga je pripravilo društvo ZSPM. Za konec pa je vsak otrok pobarval svojo čebelico.
