Naša skupina Mačje mesto šteje 24 vedoželjnih otrok, starih od 5 – 6 let. V sklopu proslavitve praznika Mestne občine Maribor, smo ob temah, ki so nam bile na voljo izbrali temo: »Zelene površine.«
Maribor je lepo, zeleno mesto in ni bilo težko izbrati ene od zelenih površin, ki je v bližini našega vrtca. Odločili smo se za našo Piramido, ki nam daje veliko možnosti za različne aktivnosti.
Prva aktivnost:
S pomočjo diaprojektorja smo si ogledali oddajo o mestu Maribor. Po oddaji sva otrokom zastavili vprašanja, med drugim ali vedo katero mesto smo videli? Vprašanje ni bilo težko, saj so ustrelili »kot iz topa« MARIBOR. Prepoznali so še reko Dravo, Titov most, Pohorje, Kalvarijo, stadion Ljudski vrt, Piramido … Bili sva veseli, da otroci tako dobro poznajo svoje malo mesto. Poslušali smo tudi pesem Moje mesto, ki jo izvaja glasbena skupina Leonart. Otroke sva razveselili, ko sva jim povedali, da bo naša tema naslednja dva tedna Piramida, da bomo spoznali njeno zgodovino ter izvedli veliko dejavnosti na to temo.
Druga aktivnost:
Likovno poustvarjanje – risanje s svinčnikom/senčenje: odšli smo na šolsko igrišče, kjer so otroci gledali Piramido in s pomočjo trde podlage na risalni list s svinčnikom narisali Piramido. Nastalo je veliko zanimivih, različnih risb. Vsak otrok je narisal to kar je videl.
Tretja aktivnost:
Likovno poustvarjanje – monotipija z grafično barvo (je posebna tehnika, kjer ni možno dobiti več odtisov, ampak le enega, saj smo risali na zadnjo stran grafičnega lista, ki je bil položen na matrico z grafično barvo. Otroci so v tej tehniki zelo uživali in nastalo je veliko čudovitih monotipij Piramide.
Četrta aktivnost:
Likovno poustvarjanje/slikanje z vodenimi barvami: Živali v gozdu pod Piramido je bila tema dijakinje, ki je v naši skupini izvajala nastop. Otrokom je zastavila uganke na temo ter jih povabila k slikanju živali iz ugank. Otroci so z vodenimi barvami naslikali žival, ki jim je bila najbolj všeč.
Peta aktivnost:
Izdelava makete Piramide/glina: otroci so glino gnetli, jo preoblikovali ter uživali v stiku z njo. Videti je bilo, da so se ob igri z glino zelo umirili. Iz manjših kepic gline je nastal hrib, na njem gozd, cesta, ki pelje do kapelice, ostanki gradu in na koncu še kostanjev drevored. Pod malimi rokami, s pomočjo vzgojiteljice Ane je nastala čudovita maketa naše Piramide.
Šesta aktivnost:
Vadbena ura v gozdu pod Piramido/poligon iz naravnega materiala: nastop dijakinje, ki smo ga povezali z našo temo. Otroci so se ob igri Kdo se boji medveda dobro razgibali. Nato smo s pomočjo izštevanke otroke razdelili v štiri skupine. Otroke smo »začarali« v gozdne živali (zajce, kače, ježe in sove). Po demonstraciji vzgojiteljice, so otroci premagovali ovire na poligonu, ki je bil pripravljen iz naravnega materiala (vej, kamnov, debla …). Ob koncu vadbene ure je vsak otrok objel svoje drevo in se tako umiril.
Sedma aktivnost:
Piramida v času in prostoru/medse smo povabili nekdanjega profesorja zgodovine in geografije gospoda Srečka. Skupaj smo odšli na Piramido in ob zanimivem pripovedovanju nas je popeljal v samo zgodovino mesta Maribor. Vse se je začelo z zgodbo o čevljarčku, ki je mesto Maribor rešil pred Turki. Povedal nam je tudi, da je bilo nekoč na tem mestu morje, zato je še danes na tem mestu veliko školjk. Da sta Pohorje in reka Drava mariborska bisera in nam z roko pokazal kje je stara struga reke Drave ter kanal reke Drave, ki je speljan v hidroelektrarno Zlatoličje, kjer pridelujejo elektriko. Ves čas je otroke vabil k pogovoru in jim na zanimiv način razložil kako visoka je Piramida – z rokami je pokazal približno en meter in da je Piramida visoka sto takšnih metrov. Na poti do vrha smo imeli veliko postankov in prav vsepovsod so otroci izvedeli kaj novega, med drugim tudi katere okoliške hribe – zelene površine vidimo iz naše Piramide in kako zelo zelen je naš Maribor.
Osma aktivnost:
Pohod atrija: Na dan Maribora, 20. 10. 2022, smo se vse štiri skupine iz atrija odpravile na pohod, naš cilj je bil vrh Piramide. Odpravili smo se skozi drevored (skupaj z drugimi) in pot nadaljevali (sami) vse do strme poti, ki vodi do kapelice. Ustavljali smo se na različnih točkah in ponovili kaj vse že vemo o našem malem mestu Maribor. Večina otrok naju je zelo presenetilo, saj so si zapolnili večino podatkov, ki so jih slišali od gospoda Srečka. Na vrh smo se odpravili po strmi poti, saj so se tako odločili otroci in prav vsi so premagali ovire do cilja. Utrujeni od poti smo popili vodo, pomalicali ter se vrnili po drugi poti in se ustavili v gozdu pod Piramido, kjer so se otroci lahko spremenili v »gozdne otroke« in uživali v »gozdni igralnici.« Za nami je bil še en čudovit dan.
Vse aktivnosti, ki smo jih izvedli v sklopu dneva Maribora, so se povezovale med seboj. Ob koncu projekta je nastalo veliko čudovitih izdelkov, ki so razstavljeni na hodniku atrija. Pri sami izdelavi izdelkov ter razstavi le teh so sodelovale vse skupine iz atrija – Palčki, Miš maš, Pike poke in naša skupina Mačje mesto. Vse štiri skupine smo se med seboj povezale in skupaj smo soustvarili zgodbo o naši Piramidi.
Skupina Mačje mesto z Ano in Melito
Vljudno vabljeni na razstavo likovnih del otrok na hodniku atrija »PIRAMIDA V ČASU IN PROSTORU«
Praznik Mestne občine Maribor je 20. oktober, to je dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni listini iz leta 1164. Naše mesto ima dolgo tradicijo – od prve omembe Maribora je minilo 858 let. Praznik Mestne občine Maribor vsako leto meseca oktobra simbolično praznujemo. Tako smo letošnji dan Maribora ,tj. 20. oktobra, otroci z vzgojiteljicama obeležili z orientacijskim pohodom do Koblarjevega zaliva in nato ob reki Dravi do Lenta, saj si največ znamenitosti v Mariboru lahko ogledamo prav na sprehodu po Lentu. Tam smo se v smislu povezovanja izobraževalnih ustanov sestali s profesorico in dvema dijakinjama Srednje šole za gostinstvo in turizem, na Vojašniškem trgu. Dijakinji sta se kot » turistični vodnici« preizkusili v vodenju po nekaterih znamenitostih in otrokom iz Modre sobe skozi zgodbe in legende na igriv način pričarali bogato kulturno dediščino Lenta. Na začetku sta nam povedali nekaj zanimivosti o Lutkovnem gledališču, nato sta sklenili da je pot najbolje začeti pri Mariborski tržnici in nadaljevati mimo Sodnega stolpa do Stare trte, o kateri so otroci že vedeli, da je najstarejša na svetu. Pot nas je vodila naprej mimo srednjeveškega obzidja do Vodnega stolpa. Nato smo se povzpeli po stopnicah do Glavnega trga in si ogledali še Mestno hišo in Kužno znamenje. Prav ob vsaki znamenitosti sta nam dijakinji SŠGT Ana in Nastja povedali zanimive legende, katerim so otroci prisluhnili z odprtimi usti. Otroci iz Modre sobe s Simono in Barbaro
Otrok je ljubeče bitje, ki že zelo zgodaj zapusti varno družinsko zavetje in preide v neznano vrtčevsko okolje, kjer imamo vzgojiteljice in vzgojitelji posebno poslanstvo – nuditi otroku podporo za njegov napredek na vseh področjih razvoja, predvsem pa je pomembno, da se otrok dobro čustveno počuti.
In kako smo vzgojiteljice in otroci iz pritličja preživeli Teden otroka?
Teden smo pričeli z izletom do »Telebajskovega hribčka« pri Treh ribnikih. Ob ribniku so nas pričakale navihane račke, pri nekaterih se je prav videlo, da so zaljubljene. Ponosna samca sta se našopirjeno bahala in mršila svoje barvito perje. Na površini ribnika je svoj oklep razkazovala želva, ki se je prepuščala toplim jesenskim žarkom, in prav nič se ni pustila motiti. V bližini nabrežja smo opazili ribico in pomislili, če je morda prav ona ta, ki nam lahko izpolni skrite želje. Po tiho smo si nekaj zaželeli, v upanju, da se nam naša skrivna želja izpolni. Ko smo prišli do hribčka, smo se poigrali s pisanimi baloni in se posladkali s sadno malico. Po igri smo se odpravili proti vrtcu in na vodometu se nam je prikazala pisana mavrica, prav takšna, kakršen je bil tudi naš dan ob Treh ribnikih.
V torek, 4. oktobra je bil Svetovni dan živali. Na Trgu svobode so nas z migajočimi repki prijazno pozdravili kužki vodniki. Otroke so z ljubečimi očmi kar vabili, da so jih stisnili k sebi, jih božali in ljubkovali. Na koncu nas je prijazna lastnica še povabila, da naredimo skupno fotografijo.
Ta dan nas je še razveseljeval čarovnik Grega, ki nas je spremenil v bibe, miške, muce, slone in še kaj … Tako smo tudi mi postali za en dan prikupne živalce, ki so plesale in pele ter se veselile v sončnem jesenskem dopoldnevu.
Sreda, 5.oktober je bil Dan prometne varnosti. Otroci so se popeljali z štirikolesniki in preko vožnje spoznavali prometne predpise. Obiskali smo tudi prijazne policiste, ki so nam podarili odsevne jopiče in kresničke za boljšo prepoznavnost v prometu. Na koncu smo si še ogledali predstavo Črtek v mestu, ki nas je osveščala o okolju prijaznih prevoznih sredstvih.
V četrtek smo obiskali Pionirsko knjižnico in knjižničarka Zdenka nam je ob knjižnih ilustracijah pripovedovala čudovite zgodbe. Teh se otroci nikoli ne naveličajo in bi jih poslušali še in še. Pripovedovanje in poslušanje različne knjižne literature ugodno vpliva na otrokov govorni razvoj, pravljice vzpodbujajo otroško domišljijo, iz njih se otroci naučijo različnih modrosti. Ko otroci spoznavajo knjige, se naučijo rokovati z njimi in do njih privzgajajo spoštljiv odnos.
V petek smo imeli športno dopoldne s prijatelji iz sosednje skupine. Ker je letos naša prednostna naloga Matematika v naravi, smo dan tudi matematično obarvali. V drevoredu smo v vedra dveh različnih barv nabirali kostanje, primerjali smo, katera skupina jih je nabrala več, kostanje smo postavljali v ravno vrsto in ugotavljali, katera skupina ima daljšo. Tekali smo med drevesi, jih šteli in izvajali različne druge gibalne naloge, povezane z matematiko in štetjem. Ko smo prispeli do parka, smo se preizkusili še v vlečenju vrvi. Potem so se otroci prepustili igri in uživali v poplesavanju z jesenskim listjem, ki že dobiva svojo škrlatno podobo.
Otroci iz pritličja smo vam predstavili nekaj utrinkov, kako smo preživeli Teden otroka. Iz priloženih fotografij je razvidno, da je bil resnično nasmejan.
Lepo vas pozdravljamo in ne pozabite, SKUPAJ SE IMAMO DOBRO.
Od poletja smo se že poslovili in pozdravljamo nov letni čas – jesen. To je čas, ko se narava čudovito obarva v najrazličnejše barve, listje odpada iz dreves in začnemo si pripravljati ozimnico.
Jesen je tudi znana po starih kulturnih običajih, kot je trgatev. Živimo na območju, kjer so griči posajeni z vinsko trto in kjer trgatev skorajda predstavlja praznik, zato smo se strokovne delavke enote Košaki odločile, da ta kulturni običaj spoznamo od bliže in ga, kar se da dobro, predstavimo otrokom.
V jutranjem krogu smo ob slikah in posnetkih spoznali klopotec, brento/puto, stiskalnico/prešo in trgatev kot običaj sam, katerega sta vedno spremljali dobra družba in harmonika.
V četrtek, 15. 9. 2022, smo trgatev izvedli. Vzgojiteljica Vesna se je prijazno ponudila, da bo prinesla rdeče grozdje, ki ga lahko potrgamo in iz njega iztisnemo sok. Ponudila se nam je tudi priložnost, ki je nismo želeli zamuditi: iz vinogradniške kmetije Vina Toplak so pripeljali šparone belega grozdja, predpasnike za otroke in klopotec, ki so ga predstavili. Skupaj z otroki smo tako pogledali sestavne dele klopotca in ugotavljali, čemu služi. Iz uprave vrtca nam je g. hišnik pripeljal stiskalnico in podali smo se veselo na delo. Natrgali smo vso grozdje, veliko pa ga tudi pojedli. Otroci so nato grozdje stiskali z ročnimi stiskalniki, nekateri so si na noge nadeli vrečke in ga po »starem« mečkali z nogami, spet drugi so bili glavni »prešarji«. Kot zanimivost je treba povedati tudi, da smo imeli čisto pravo Kraljico grozdnega soka, gospodično Oljo.
Stisnili smo 10 litrov odličnega in sladkega soka. Ob koncu trgatve pa, kot je običaj, ni manjkalo dobre glasbe in plesa. S sokom smo na koncu tudi zasluženo nazdravili.
Strokovne delavke se za vse donacije najlepše zahvaljujemo.
Ste že kdaj videli kako poteka trgatev tam, kjer ni vinogradov? No mi, v vrtcu Borisa Pečeta smo postali že pravi mojstri v mestni trgatvi.
Najprej rečemo: »ČIRA ČARA, HOKUS POKUS, SIMSALABIM – V VINOGRAD TE SPREMENIM!« In naše igrišče se spremeni v pravi vinograd z grozdjem, »puto« oziroma »brento« in »prešo«.
Tukaj se moramo zahvaliti vam, dragi starši, saj ste nam s podarjenim grozdjem pomagali, da smo ta vinograd lahko pričarali za vaše in »naše« otroke.
Vinograd smo pripravili, potrebovali smo samo še delovne otroke, ki bodo iz tega slastnega grozdja stisnili grozdni sok.
»Nobena trgatev se še nikoli ni začela brez pravih vriskov« nas je podučil vzgojitelj Domen. Skupaj smo zavriskali, zavihali rokave in se lotili dela.
Najprej so delovni otroci pobrali vso grozdje, ga s spretnimi prstki stiskali. Nekateri so se preizkusili v stiskanju grozdja, kot so to počeli nekoč – kar v »škafu«.
Naslednja postaja je bila »preša«.
Vse je potekalo pod budnim in izkušenim nadzorom vzgojitelja Domna.
In čisto na koncu smo navdušeni, vzhičeni in predvsem ponosni nase nazdravili z čisto pravim in samo našim grozdnim sokom. Tudi letos je trgatev uspela. Na zdravje!
